RIBIČIJA

RIBIČIJA

Leto nastanka: 2020
Avtor: Mišo Strman

J’zeru je, ribe so.
J’zera nej, ribe so še zmirej.

Kjer so ribe, tam so ribiči. Kjer so ribiči, tam je rib manj. Vsaj ponavadi, edino v Butalah ne. So namreč butalski ribiči že zdavnaj ugotovili, da bo rib vedno dovolj, če jih le bolj malo ujamejo. In to zanje nikoli ni bil problem. Ja, butalski ribiči so bili trajnostni še preden je bila trajnost moderna.

Da pa rib sploh ne bi lovili, ne, to pa že ne bi šlo. Ribičija je le ribičija in jezero je le jezero. Razen takrat, ko ni. In tako se butalski ribiči vsako leto znova opremijo s koši, vršami, palicami, saki in šnopci ter gredo lovit ribe. Pa zakaj bi samo ribe, če pa je užitnega živeža v Butalah na pretek. Butalski ribiči že dolgo ne lovijo več samo ščuk in rdečeperk, pač pa tudi žabe, ježa, polhe, coprnice, celo zmaja in Jezerka. Pa zakaj bi lovili le v jezeru, če lahko loviš tudi na karnevalu. Tam baje vsaka ščuka cuka.

Butalska ribiška družina se je leta 2020 opremila z novimi oblekami in ribiškimi pripomočki, ki smo jih izdelali po predlogi avtorja Miša Strmana. Ribiči prikazujejo star način ribolova:

– KOŠARJENJE, ribolov s košem v času presihanja jezera, ribiči lovijo ščuke in šlajne (linj)
– RIBOLOV S SAKOM, tako se lovi v času presihanja po jamah, strugah in manjših požiralnikih
– RIBOLOV Z ZANKO, lov ščuk v strugah ali ob obali

Vmes najdemo še žabico, ki jo ščuka grize v krak, ter ribo velikanko, ki je ujela ribiča. Ja, v Butalah se vse lahko obrne na glavo.