Leto nastanka: 1979
Višina hudiča: 3,20 metra, težak preko 200 kg
Avtor: Milan Rot
Veliki popisovalec slovenskega življenja Janez Vajkard Valvasor je, kot se rad pohvali, prvi podrobneje popisal te živalce in kaj na Notranjskem počnejo z njimi. Polhanje je še vedno tako popularno, da o njem ne bi izgubljali besed, polhovka pa je postala kar nekakšno slovensko ljudsko pokrivalo. S polhi pa je povezano tudi izročilo, namreč, da jih na pašo goni sam hudič. Tudi njihova mast je silno uporabna, saj jo slivniške coprnice uporabljajo kot eno glavnih sestavin za svoje zvarke.
O polhih in njihovi paši (povzeto po J. V. Valvasorju)
Opozarja na njihovo podobnost s podganami in vevericami. Hranijo se z bukovim žirom in raznim sadjem, preživijo zimo pod zemljo, poleti pa pridejo iz lukenj na svetlo, po več tisoč iz ene luknje.
Pravijo za trdno, da jih goni vrag na pašo. Sam je slišal ponoči močno pokanje in tleskanje, kakor pokajo vozniki z bičem. Ko so nato pritekli polhi v neverjetnih količinah, so kmetje okrog njega slekli suknje in sezuli škornje ter vse skupaj pometali od sebe. Zlezlo je toliko polhov noter, da so jih bili suknjiči in škornji čisto polni. Ko je bila polšja armada mimo, so v oblačila skrite polhe pobili in pobrali. To se dogaja le na sobotno noč in ob drugih svetih časih. Vrag namreč nima moči pregnati živalco iz človekove obleke, če se skrije vanjo. Kadar je slišati tisto pokanje in se oglasi še žvižg – to se često zgodi – je treba brž zbežati. Vrag namreč vsakega, ki se mu ne umakne, podre, ko zažvižga. Po tem žvižgu se namreč prikaže hudobni duh v strašni prikazni. Očividcev je bilo več. Eni so ga videli kot polkozla, drugi kot polčloveka. Nekateri sicer dvomijo, nesporno pa je res, da se je treba umakniti, ko tretjič zažvižga.
Polhi imajo na ušesu ob strani zarezo. Tako jih zaznamuje njihov pastir. Nezaznamovani so le mladiči in polhi, ki še niso prišli z drevesa. Da so zareze hudičeve in ne posledica pretepov, kažejo le rahle poškodbe ušes in ne njihova scefranost. To kaže na nadnaraven način, kako so polhi dobili to zarezo.
O lovu na polhe. S pastmi ali z roko. Če v votlo drevo močno pihneš, začnejo polhi mrmrati drn, drn, drn. Potem vtakneš v luknjo šibo, požokaš, pa ti pride polh ven. Tedaj ga ujameš, primeš za vrat in ubiješ.
Ko loviš s pastmi, se jih veliko sproži, ne da bi se polhi ujeli. Tako hudič trapi lovce in jih ima za norce. Znan je lov na skrinjo, ki jo zakoplješ v zemljo in se vanjo zatečejo polhi, da je nabito polna. Zjutraj polhe samo pobereš.
Pote še o prehrani s polhi. Najboljši so pečeni, zaradi obilice masti. Veliko jih nasolijo in jih jedo vso zimo. Kožice pa prodajajo po vsej Evropi, kolikor ne porabijo doma.
