COPRNICA URŠULA

COPRNICA URŠULA

Leto nastanka: 1978
Dolžina: 12 metrov
Višina: 3,80 metrov
Avtor: Milan Rot

Coprnica Uršula je prva velika figura, ki se je predstavila na cerkniškem karnevalu. Z dobrim razlogom. Valvasor je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske pisal o luknji na vrhu Slivnice, kjer coprnice sestankujejo in kuhajo nevihte. Butalci so zelo hitro ugotovili, da nevihta in karneval ne gresta dobro skupaj, zato so se s coprnicami, natančneje z njihovo pramaterjo Uršulo, skušali dogovoriti o lepem vremenu v tistem delu leta.

Ob pripravah na karneval gre zato prvo častno vabilo vedno naravnost na Slivnico, v Uršuline roke. To je vse, kar lahko storimo, da se obvarujemo nevihte, ki se ves čas kuha v velikem loncu na Slivnici, pod budnim očesom čarovniškega zbora.


Povzeto po J. V. Valvasorju:

Na Slivnici je luknja, ki dela nevihto. Na vrhu imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke. Vidijo se kot leteče drobne lučce. Sploh je pokrajina tu okrog s coprnicami dobro založena. Zato jih precej često kurijo in jih mnogo sežgo, tako da pride včasih tod na grmado več coprnic, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na skladovnico in bilo upepeljenih. Zaradi tega se tudi skrbno skrivajo. Te golazni pa docela le ni uspelo pregnati, pod velikanskim kupom pepela so takorekoč ostale še nekatere iskrice, ki utegnejo prav lahko vžgati to ali ono skladovnico.

Tako je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske zapisal polihistor Janez Vajkard Valvasor. Sedaj, nekaj sto let kasneje, lahko njegove besede potrdimo, saj je naš karneval nemogoče izpeljati brez kompromisa s coprnicami. Ob čisto majčkeni nepazljivosti nam zakuhajo nevihto na dan povorke in verjemite – potem se vse postavi na glavo. Oziroma na noge, ker v Butalah je »postavljenost na glavo« naravno stanje.