Arhiv: Pustni liki

Župan Butalski je glavni Butalec. Glavni zato, ker ima največjo glavo, če pa ta ne bi bila zadosti velika, si jo pa še s klobukom pokrije. Po pripovedih Tepanjčanov se v Butalah župan izvoli tako, da sedejo občinski možje okoli mize. Na mizo denejo občinsko uš po imenu Šprinca Marogla, in v čigar brado Šprinca skoči, ta novi župan postane. Te volitve se mnogokrat dogajajo med pustnim časom. In ker je pust ponavadi februarja ali marca, se butalski občinski možje meseca februarja ne brijejo. In tako mesec februar v Butalah nekateri imenujejo kar febraduar. »Pa saj Župan Butalski nima brade,« boste rekli. Ja, res ni dolga, je pa mehka. In […]

Splošno znano dejstvo je, da coprnice v luknji na vrhu Slivnice skozi celo leto kuhajo vse mogoče stvari. To lepo dokazuje meglica, ki se včasih dvigne iz coprniške jame. Nekateri pravijo, da je to kondenzacija, temperaturna inverzija, bla bla bla… pa kaj še?! To so coprnice, ki s pomočjo polšje masti kuhajo raznorazne zvarke in napoje, ki krojijo naš vsakdan. Vsako leto pa se v pustnem času prikradejo tudi med nas. Svoje stare recepte in kulinarične mojstrovine predstavijo v karnevalu, ko se s premično kuhinjo pripeljejo skozi Cerknico. V coprniški kuhinji se kuha polšja mast, ki je osnova za coprniško mast, in za katero je znanih več receptov. Po novem […]

Coprnice so zaščitni znak cerkniškega karnevala. Velika coprnica, mati Uršula, je nekakšno jedro, okoli katerega se je počasi nabirala in se še širi ta slikovita podoba Notranjske. In zakaj coprnija? Da je cerkniška Slivnica eno pomembnejših zbirališč te golazni, je zatrjeval že Valvasor. In tudi verjel. Kot kažejo zadnja odkritja, je bil Valvasor eden največjih poznavalcev tega področja človekove temne aktivnosti ter bil avtoritativen vir za dokazovanje obstoja čarovništva. V središču tega njegovega dokazovanja in vere v čarovništvo je Slivnica z njeno okolico. Da učenjakove trditve niso bile iz trte izvite, kaže vsakoleten pogled na coprnijo v cerkniškem pustnem karnevalu. Coprnice se sploh več ne skrivajo, vse več jih je, […]

Leto nastanka: Dolžina: Višina: Avtor: Martin Petrič Liza je ženska sodobnih nazorov. Prvorojenka matere Uršule, ki pa se je od njenih naukov kar kmalu oddaljila. Uršulo moški nikdar niso kaj posebej zanimali. Roko na srce, tudi gnetli se niso okoli nje, s svojo grbo in kljukastim nosom nikoli ni bila najbolj zaželena coprnica. A pri Lizi je bila stvar drugačna. Res, da ima tudi ona kljukast nos. In grbo – pa ne eno, temveč dve. Ampak njeni grbi sta nameščeni na ravno pravih mestih in kmalu sta začeli buriti moško domišljijo. Pravijo, da je bil en Tepanjec še posebno vsiljiv snubec. Nikakor se ga ni mogla odkrižati, pa še mati […]

Butalci so eni najbolj znamenitih likov v cerkniškem pustnem karnevalu. Kako tudi ne, saj so tudi Butale tako znamenite, da se njihova znamenitost že kar čez rob preliva. Še malo, pa bo do Tepanjčanov prišla. Prav Butalci so tisti, ki na debeli četrtek vsako leto vzamejo oblast županu Cerknice, nato pa vse postavijo na glavo. Kako tudi ne, če so pa njihove glave tolikšne, da jih je težko v luftu obdržati. Fran Milčinski je pisal o njih. In glede na to, da se je kar dosti mudil v naših koncih, je prav gotovo na te kraje mislil, ko je butalske zgode in prigode opisoval. Kaj lahko bi Butale tudi z […]

Leto nastanka: 1993 Dolžina: 4 metre, v iztegnjenem stanju pa kar 8 metrov Višina: 3,5 metra Avtor: Milan Rot Žabe so poleg Jezerka in ščuk prav gotovo najznačilnejši predstavniki jezerske favne. Na cerkniškem pustnem karnevalu se že vrsto let predstavlja največji in najlepši med njimi: Rego Vranjejamski. Rodovnik: oče: Hugo von Obersee mati: Viktorija Kožozelenska Predniki po očetu: Julija Cave di Porco, Jaka Rešetar Predniki po materi: Reza von Niederdorf, Grega von Karlowitz

Leto nastanka: 1985 Dolžina: 14 metrov Višina: 3,5 metra Avtor: Milan Rot Zmaj je za Butalce neznansko pomembna žival – nenazadnje ga imajo upodobljenega tudi v svojem grbu. Tudi sicer so zmajevi mladički (kot je Valvasor poimenoval človeške ribice) relativno pogost živež v naših krajih. A ker v tistih časih odraslega zmaja še nihče od Butalcev ni prav dobro videl, so se začele porajati zanimive teorije. Prva je bila tepanjska, da zmaj v Butalskem grbu sploh ni zmaj, temveč bik. Potem, da zmaj kot tak sploh ne obstaja. Vsi do takrat znani opisi zmajev naj bi namreč kazali na dejstvo, da je to živo bitje pravzaprav Županova tašča – njo […]

Leto nastanka: prva 1980, nova 1996 Dolžina: 16 metrov Višina: 3,5 metra Avtor: Milan Rot Cerkniške ščuke so nekaj posebnega. So izredno velike, hitro rastejo in nerade prijemljejo. In veliko jih je bilo. Naši predniki so se goli, brez sramu podili po jezeru ob usihanju in lovili te veličastne ribe. Danes je nekoliko drugače, saj, tako kot jezero, počasi usihajo tudi ščuke. Ne vemo še točno, ali so jih naši predniki toliko polovili (če bi imeli priložnost vprašati njih, bi prav gotovo držalo to), ali je posredi kaj drugega. Dejstvo pa je, da takih ščuk, kot je ta, v jezeru gotovo ni več. Razen, če vprašaš ribiče. Menda je tudi […]

Leto nastanka: 1982 Dolžina: 6 metrov Višina: 5 metrov Avtor: Milan Rot Jezerko je glavni krivec, da je naše jezero takšno kot je. »J’zeru je, j’zera nej,« pravijo. Čeprav bi za leto 2014 bolj veljalo reklo »J’zeru je, j’zera je še več«. A včasih ni bilo tako. Cerkniško polje je bilo polje, kot so vsa ostala polja. Vse dokler ni povodni mož Jezerko mlademu Štebrčanu pomagal, da je ta lahko od svojega gradu na enem koncu doline priveslal do mlade Karlovčanke na drugem koncu. Sovražni stari Karlovčan mu je namreč postavil ta na videz nemogoči pogoj. Jezerko je mladeniču svetoval, naj zamaši luknje, v katere odteka voda, nastalo je jezero […]

Leto nastanka: 1978 Dolžina: 12 metrov Višina: 3,80 metrov Avtor: Milan Rot Coprnica Uršula je prva velika figura, ki se je predstavila na cerkniškem karnevalu. Z dobrim razlogom. Valvasor je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske pisal o luknji na vrhu Slivnice, kjer coprnice sestankujejo in kuhajo nevihte. Butalci so zelo hitro ugotovili, da nevihta in karneval ne gresta dobro skupaj, zato so se s coprnicami, natančneje z njihovo pramaterjo Uršulo, skušali dogovoriti o lepem vremenu v tistem delu leta. Ob pripravah na karneval gre zato prvo častno vabilo vedno naravnost na Slivnico, v Uršuline roke. To je vse, kar lahko storimo, da se obvarujemo nevihte, ki se ves čas kuha […]