Butalci so eni najbolj znamenitih likov v cerkniškem pustnem karnevalu. Kako tudi ne, saj so tudi Butale tako znamenite, da se njihova znamenitost že kar čez rob preliva. Še malo, pa bo do Tepanjčanov prišla.
Prav Butalci so tisti, ki na debeli četrtek vsako leto vzamejo oblast županu Cerknice, nato pa vse postavijo na glavo. Kako tudi ne, če so pa njihove glave tolikšne, da jih je težko v luftu obdržati.
Fran Milčinski je pisal o njih. In glede na to, da se je kar dosti mudil v naših koncih, je prav gotovo na te kraje mislil, ko je butalske zgode in prigode opisoval. Kaj lahko bi Butale tudi z njegovim rojstnim Ložem poistovetili, a so v dolini rekli, da oni pa že niso tako butasti. »Mi pa smo,« so že pred desetletji zavpili cerkniški pustarji in z veseljem pograbili ponujeno.
Leta so pokazala, da Butalci v pustno Cerknico pašejo kot ata na mamo. Njihove bogate reference pri delu z neumnostjo pomagajo, da se vsakič znova izpelje tudi tako neumna stvar, kot je pustovanje. In to dobro se izpelje, z odliko.
Je pa bilo nekoč vse te neumnosti kar malo preveč. Toliko je je bilo, da se je tudi v pustni teden ni dalo vse natlačiti. Takrat je Župan Butalski sklenil, da se bo presežek neumnosti izvozilo drugam. In se jo je. Kakšna napaka! Ljudje, nevajeni neumnosti, so jo kar naenkrat dobili v roke. Potem pa z njo počeli tako neumne stvari, da se je še Butalcem neumno zdelo.
Od tedaj Butalci neumnost raje obdržijo zase. Le oni znajo namreč z njo upravljati tako, da ni nikjer nobene škode. Tisto, ki so jo pa takrat izvozili, pa ljudje še naprej podajajo eden drugemu in upajo, da se bo končno našel nekdo, ki jo bo znal ukrotiti.
